Kranjska pred prvo svetovno vojno

Judita Šega

logo razstave

Slika 1: Kranjska je bila le ena od dežel v mozaiku velike in nacionalno pisane avstro-ogrske monarhije.

Kranjska je bila le ena od dežel v mozaiku velike in nacionalno pisane avstro-ogrske monarhije.
SI_ZAL_ŠKL/0283, Zbirka zemljevidov, Dr. H. Lange Volksschul-Atlas, 1893.

Kranjska je bila pred prvo svetovno vojno edina slovenska dežela v avstroogrski monarhiji z večinskim slovenskim prebivalstvom. Njene meje so se dokončno izoblikovale v začetku 19. stoletja po odhodu Francozov in vrnitvi v okvir avstrijskega cesarstva. Po ureditvi iz leta 1849 je bila kronska dežela, ki je od leta 1867 spadala v avstrijski del dvojne monarhije. Obsegala je ozemlje današnje Gorenjske, Dolenjske, Bele krajine in Notranjske, v njenih mejah sta bili tudi Idrija in Vipava. Pred prvo svetovno vojno je bila upravno razdeljena na 11 okrajnih glavarstev (Črnomelj, Litija, Ljubljana okolica, Logatec, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Novo mesto, Postojna, Radovljica) in deželno stolno mesto Ljubljana. Ob popisu prebivalstva leta 1910 je znotraj njenih meja živelo 525.925 oseb, med njimi je bilo 93 odstotkov Slovencev. Ostalih 7 odstotkov so bili Nemci, Italijani, Čehi in predstavniki drugih narodov. Po veroizpovedi so bili v absolutni prevladi katoličani, predstavnikov drugih veroizpovedi je bilo manj kot pol odstotka.

Ljubljana:

Slika 2: Središče deželnega stolnega mesta Ljubljana pred prvo svetovno vojno

Središče deželnega stolnega mesta Ljubljana pred prvo svetovno vojno
SI_ZAL_LJU/0342, Fototeka, G1-012-042.

Prestolnica Kranjske je bila deželno stolno mesto Ljubljana. V desetletju in pol po potresu (1895) je pod vodstvom župana Ivana Hribarja in po načrtih arhitekta Maksa Fabianija močno spremenila svojo podobo. Iz starega provincialnega mesta se je spremenila v prestolnico z urejenim vodovodom in kanalizacijo, javnim kopališčem, mestno elektrarno, cestno železnico in številnimi novimi secesijskimi stavbami. Imela je novo deželno bolnišnico in razne ubožne ustanove, največje industrijsko podjetje je bila tobačna tovarna. Nekoč izraziti dvonarodni značaj je do leta 1910 že močno zbledel; ob popisu prebivalstva se je za Slovence izreklo 81 odstotkov meščanov, Nemcev je bilo 14 odstotkov, tujcev in drugih narodnosti pa 5 odstotkov. Vseh prebivalcev je bilo 41.727.

Idrija:

Slika 3: Idrija pred začetkom prve svetovne vojne.

Idrija pred začetkom prve svetovne vojne.
SI_ZAL_IDR/0218, Zbirka razglednic in fotografij, t. e. 1.

Po zaslugi živosrebrnega rudnika je bila Idrija pred prvo svetovno vojno drugo največje mesto na Kranjskem in eno najpomembnejših slovenskih kulturnih središč. V mestu z nekaj več kot 6.000 prebivalci (6.094 leta 1910) je bilo zelo razgibano strankarsko življenje; delovalo je kar 27 organizacij in društev, med njimi podružnica Društva rudarjev za alpske dežele, Katoliška delavska družba in socialdemokratska organizacija. Iz njenih vrst je bil zadnji predvojni idrijski župan Ivan Štravs, prvi socialdemokratski župan na Slovenskem. Zelo živa je bila založniška dejavnost, namenjena predvsem delavcem. Med mestnimi stavbami sta izstopali poslopji prve slovenske realke in nova mestna hiša.

Kranj:

Slika 4: Kranj okoli leta 1910.

Kranj okoli leta 1910.
SI_ZAL_KRA/0145, Zbirka razglednic in voščilnic, t. e. 1.

Po popisu prebivalstva iz leta 1910 je v Kranju in predmestjih živelo 4.108 prebivalcev, od tega 1.593 v mestu. Večina so bili Slovenci, za Nemce se je izreklo le 57 oseb. V glavnem so se preživljali z obrtmi, mlinarstvom, trgovino, sejmarstvom in kmetijstvom, industrija je bila še v povojih. Županstvo si je v letih pred prvo svetovno vojno prizadevalo predvsem za izgradnjo vodovoda in kanalizacije. Nacionalno zavest so krepila številna društva, med katerimi je imela osrednjo vlogo čitalnica. Kultura se je uveljavljala predvsem med dijaki gimnazije, prve na Slovenskem, ki je kot učni jezik vpeljala slovenščino. V mestu so imeli sedež razni uradi, med njimi tudi okrajno glavarstvo.

Novo mesto:

Slika 5: Glavni trg v Novem mestu z rotovžem in okoliškimi hišami okoli leta 1910.

Glavni trg v Novem mestu z rotovžem in okoliškimi hišami okoli leta 1910.
SI_ZAL_NME/0249, Zbirka razglednic, a. e. 24.

Novo mesto se je pred prvo svetovno vojno uradno imenovalo Rudolfovo (Rudolfswert). Bilo je središče okrajnega glavarstva, mestne občine, okrožnega in okrajnega sodišča, zemljiške knjige in katastra, davčnega urada ter vrste drugih institucij. Imelo je svojega notarja in štiri odvetnike, lekarni in bolnišnici – usmiljenih bratov v Kandiji in žensko bolnišnico v Novem mestu. Za izobrazbo mladega rodu so skrbele deška in dekliška šola, gimnazija ter trgovska in obrtna nadaljevalna šola. V mestu je leta 1910 živelo 2.394 v veliki večini slovensko govorečih meščanov, ki so se v glavnem ukvarjali z obrtjo in trgovino. Železnica je pripeljala v mesto leta 1894, le dober mesec pred začetkom prve svetovne vojne pa je bila dograjena še belokranjska proga.

Škofja Loka:

Slika 6: Škofja Loka pred prvo svetovno vojno.

Škofja Loka pred prvo svetovno vojno.
SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 8.

Škofja Loka je pred prvo svetovno vojno spadala med srednje velika mesta na Kranjskem. Leta 1910 je v njej živelo 2.211 prebivalcev, v veliki večini Slovencev, nemško govorečih je bilo le 26. Prevladovale so družine trgovcev, obrtnikov in delavcev v Krennerjevi tovarni sukna. Bila je sedež mestne občine, okrajnega sodišča in davčnega urada, upravno je spadala pod okrajno glavarstvo v Kranju. Bila je prvo mesto na Kranjskem z javno električno razsvetljavo, ki sta se ji na prehodu v 20. stoletje pridružili še moderna komunalna ureditev z novim vodovodom in kanalizacijo ter nova klavnica. Zelo bogato društveno življenje je mestu dajalo živahen utrip.

Galerija vseh slik:


>>