Kranjska v prvem letu Velike vojne

Spremembe in omejitve

»Nič več ni tako, kot je bilo.«

Elizabeta Eržen Podlipnik

Nova vojna je prinesla številne spremembe in omejitve na vseh področjih Z začetkom vojne je vlada na Dunaju uvedla izredne gospodarske, politične in cenzurne ukrepe. Država je postala kupec in razdeljevalec surovin. V vsej monarhiji so razširili pristojnosti vojaških sodišč. Pretres je doživelo tudi družbeno življenje. Izhajanje nekaterih časnikov in neperiodičnih publikacij je bilo prepovedano. Delovanje društev je bilo omejeno, sokolska so bila celo prepovedana. Novih društev brez posebnega oblastvenega dovoljenja niso smeli ustanavljati. Razpuščena je bila osrednja slovenska kulturna ustanova Slovenska matica. Vsakršna javna zborovanja so bila prepovedana. Za procesije, svečane pogrebe in romanja je bilo potrebno pridobiti dovoljenje politične oblasti.

**Slika 1:** Razglas o spremembah Zakona o občih pravicah državljanov. Spremenjeni so bili členi o osebni svobodi, hišni pravici, pisemski tajnosti, zborovanjih in društvih ter o prostem izražanju svojega mnenja.

Vojna se ni dotaknila le mož, vpoklicanih v vojsko, ampak tudi vseh, ki so ostali doma. Spremenjene okoliščine so povzročile spremembe v vsakdanjem življenju. Ob pomanjkanju moških rok so bili ženske in otroci ter starejši primorani poprijeti za delo, ki je bilo do tedaj v moški domeni. Predvsem na podeželju so ženske prevzele vlogo gospodarja in skrbele za vodenje posesti. S tem se je spremenila podoba in vloga žensk, naenkrat so postale glava družine.

Tudi v obrti in trgovini je prišlo do sprememb. Podaljšali so delovni čas odpravljena je bila prepoved nedeljskega in prazničnega dela. Pri točenju alkoholnih pijač in opravljanju gostilniške dejavnosti so bile uvedene številne spremembe in omejitve. Uveljavljeni so bili novi predpisi o peki kruha in peciva. Le dvakrat na teden so lahko peki in slaščičarji ter drugi prodajalci peciva izdelovali kolače, krofe, potice, masleno testo, prepečenec in podobno. Določene so bile najvišje dovoljene cene žita, moke in kruha.

**Slika 2:** *Dopis novomeškega okrajnega glavarstva občinam in župnijam, v katerem sporoča, da je odslej dovoljeno opravljati obrti tudi ob nedeljah, 1. 8. 1914.*

Otroci in mladina so močno občutili posledice vojne. Postali so nepogrešljivi pri kmečkih opravilih, ki so jih do takrat opravljali njihovi očetje, bratje in strici. Da bi lahko pomagali pri delu na polju, so se nekateri šolski odbori, zlasti podeželski, odločili, da se šolsko leto 1914/15 začne šele novembra. V Ljubljani pa se je na večini šol začelo kot običajno septembra. Ker so bile številne šole spremenjene v bolnišnice, ali jih je zasedlo vojaštvo, je bil pouk na njih precej okrnjen in nereden.

**Slika 3:** *Zapis o poznejšem začetku pouka v šolski kroniki šole v Babnem Polju. Na tej šoli se je pouk v šolskem letu 1914/15 začel dva meseca pozneje kot običajno, šele 22. novembra 1914.*

Izbruh vojne je pospešil sprejetje mnogih zakonov. Marsikateri zakon je bil že dolgo časa v pripravi, vendar zaradi raznih okoliščin še ni bil sprejet. Tako je bilo z zakonom, ki je vpeljal številne novosti pri dedovanju in skrbništvu. Novi zakon je povečal vlogo žensk, saj so po novem lahko nastopale kot priče pri oporokah in notarskih listinah. Lahko so postale samostojne skrbnice otrok. Zaradi vojne so bili hitro uveljavljeni tudi zakon proti oderuštvu in številni drugi.

**Slika 4:** *Novica v časopisu Domoljub. Novi zakon je prinesel številne novosti predvsem za žene in sirote.*

Potovanja in na sploh gibanje ljudi so bila podvržena strogim omejitvam. Številne ceste in poti so bile zaprte. Za potovanja v druge kraje je bila potrebna posebna dovolilnica. Železniški potniški promet je bil zmanjšan na minimum. Vse poti in pomembni objekti po državi so bili zastraženi. V bližini mostov in predorov je veljal poseben režim, straže so lahko ustrelile vsakogar, ki se na klic ni ustavil.

Razglas o prepovedi vožnje z avtomobili in fotografiranja na območju od zahodne meje Trsta in Primorske do črte Bohinjska Bistrica, Hotavlje, Trata, Spodnji Logatec, Postojna, Št. Peter, Ilirska Bistrica.
SI_ZAL_ LJU/0489, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura, fasc. 1683, pag. 359.
Okrajno glavarstvo v Novem mestu naroča novomeškemu županu, naj nemudoma objavi razglas o prepovedi vožnje s čolnom pod mostovoma od 8. ure zvečer do 5. ure zjutraj, 2. 8. 1914.
SI_ZAL_NME/0005, Mestna občina Novo mesto, t. e. 93.
Tudi konjem v vojni ni bilo prizaneseno. Vse konje so popisali, razglašena je bila obvezna mobilizacija konj. Na fotografiji vojaki, ki z maskirno barvo barvajo belca.
Ilustrirani glasnik, št. 8, 22. 10. 1914, str. 90.
Vojaki stražijo železniški most v Borovnici.
Ilustrirani glasnik, št. 8, 22. 10. 1914, str. 90.

Pregledna galerija vseh slik tega poglavja:

Navzgor