V naše kraje pridejo begunci

Judita Šega

logo razstave

V vojaških spopadih na vzhodni fronti, kjer sta se bojevali avstro-ogrska in ruska armada, so Rusi konec avgusta in v začetku septembra 1914 prebili avstro-ogrske frontne položaje in zasedli velik del Galicije in Bukovine. Zavzeli so tudi gališko prestolnico Lemberg/Lvov, močno utrjena vojaška postojanka Przemysl pa se je še upirala njihovim napadom. Ruska zasedba je sprožila velik val beguncev, ki so morali po ukazu državnih oblasti na hitro zapustiti svoje domove in se umakniti v kraje v notranjosti monarhije.

Slika 1: Begunci iz Galicije na poti v neznano.

Begunci iz Galicije na poti v neznano
V privatni lasti Mitje Jurna, Rupa pri Gorici (Italija).

Na negotovo pot v neznano se je podalo na tisoče Poljakov, Židov, Nemcev in Ukrajincev, večinoma iz vhodnega dela Galicije, ki se je znašla sredi najhujših bojev. Skrb za begunce je prevzelo ministrstvo za notranje zadeve, ki je poskrbelo za brezplačni prevoz, nastanitev, prehrano in zdravstveno oskrbo. Bogatejši begunci so kraj naselitve lahko izbrali sami, gmotno šibkejše je država razporedila po občinah v notranjosti.

Razglednici, izdani z namenom pomagati beguncem, ki so morali zaradi frontnih linij zapustiti domove:

  • slika 1

    SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 5, a. e. 153.

  • slika 2

    SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 5, a. e. 153.

Prvi begunci so začeli prihajati na Kranjsko v prvi polovici septembra 1914. Prihajali so posamično in v transportih, ki so šteli tudi po več sto oseb. Do začetka oktobra jih je prišlo 2.600, do januarja 1915 pa že okoli 5.000. Oblasti so pozivale lokalno prebivalstvo, naj jih sprejme z naklonjenostjo in sočutjem in naj jim – kolikor mogoče – olajša usodo.

Velik del beguncev je bil poljske in ukrajinske (rusinske) narodnosti. Po veroizpovedi so bili katoliki in uniati.

Slika 4: Razglas c.-kr. Okrajnega glavarstva v Kranju, s katerim pozivajo prebivalstvo, naj pomaga beguncem, ki so morali zapustiti domove.

Razglas c.-kr. Okrajnega glavarstva v Kranju
SI_ZAL_ŠKL/0063, Občina Škofja Loka, t. e. 62.

Deželno stolno mesto Ljubljana je bilo le vmesna postaja na njihovi poti, večino so okrajna glavarstva naselila po drugih občinah na Kranjskem. Na Vrhniki in v okolici so od septembra bivali begunci iz Przemysla, prav tako v Škofji Loki, kamor so poslali tudi begunce iz Lvova, Stryja in drugih mest v Galiciji. Veliko beguncev je bilo še v Litiji, Idriji, Kamniku in drugod po Gorenjskem, Dolenjskem, Beli krajini, Notranjskem in Kočevskem.

Slika 5: Prva stran seznama beguncev, ki so dobili novi dom in hrano pri meščanih Kranja. Med 25. 9. in 15. 10. 1914 je v mestu živelo 42 beguncev, večinoma mater z otroki.

Prva stran seznama beguncev, ki so dobili novi dom in hrano pri meščanih Kranja
SI_ZAL_KRA/0002, Občina Kranj, a. e. 4116.

Denar za preskrbo beguncev je zagotavljala država. Za odraslo osebo je namenila 70 vinarjev na dan, za otroke, starejše od 8 let, 50 vinarjev in za mlajše od 8 let 30 vinarjev. Do begunske podpore niso bili upravičeni begunci, ki so ostali v državni službi (npr. železničarji), ker so še naprej dobivali plačo. Državne oblasti so pozivale občine, naj vsem beguncem, sposobnim za delo, preskrbijo ustrezno delo pri obrtnikih, javnih delih ali na polju.

  • slika 1

    Račun za vzdrževanje 62 poljskih beguncev, nastanjenih v občini Idrija. Izplačila državnih podpor so krile občine, ki so nato ob predložitvi dokazil dobile povrnjen denar.

    SI_ZAL_IDR/0129, Občina Idrija, f. 129, Splošno pisarniško poslovanje.

  • slika 2

    Obvestilo škofjeloškega trgovca Antona Kašmana, da že več kot pol leta s hrano brezplačno oskrbuje dva begunca iz Galicije in prosi, da od 5. maja 1915 naprej zanju poskrbi kdo drug.

    SI_ZAL_ŠKL/0063, Občina Škofja Loka, t. e. 62, Begunci.

Mnogo Poljakov in Rusinov iz Galicije je moralo v naglici zapustiti svoje domove; s seboj so lahko vzeli le najpotrebnejše. Župniku iz Godoviča so pripovedovali:

Bili smo 8. septembra v cerkvi – kar zatrobi rog in morali smo takoj zapustiti cerkev in naznanili so nam, da moramo v teku jedne ure pripravljeni biti na odhod, ker se mesto v teku 24 ur mora izprazniti. Šli smo na svoje domove, da vzamemo s seboj otroke in potrebno obleko za na pot v tujino – potovali smo v daljni svet po železnici … Lačni in žejni smo morali čakati na kolodvorih po cele dneve in noči … in po cerka 6 dneh dospeli smo do Logatca.
  • slika 1

    Begunci v Kamniku.

    Ilustrirani glasnik, št. 5, 1. 10. 1914, str. 54.

  • slika 2

    Begunci v Kamniku.

    Ilustrirani glasnik, št. 5, 1. 10. 1914, str. 54.

Preskrbo beguncev na Kranjskem je koordiniral Pomožni odbor za begunce iz Galicije in Bukovine, ki je imel sedež v Ljubljani in je bil podružnica dunajske centrale. Pri okrajnih glavarstvih so za begunce skrbeli okrajni odbori za begunce iz Galicije, eden takih je bil ustanovljen tudi v Kranju.

  • slika 1

    Sporočilo tajnika Okrajnega odbora za begunce iz Galicije v Kranju, da bo 9. februarja 1915 prišel v Škofjo Loko in preveril, ali begunki iz Galicije res potrebujeta obleko in ali imata ustrezno podporo tamkajšnje občine.

    SI_ZAL_ŠKL/0063, Občina Škofja Loka, t. e. 63, Begunci, 1915.

  • slika 2

    Prošnja Frančiške Pončke in Katarine Halulak za toplo zgornje zimsko oblačilo.

    SI_ZAL_ŠKL/0063, Občina Škofja Loka, t. e. 62, Begunci.

Zdravstvene in bivanjske razmere beguncev so pregledovali krajevni zdravniki in policija. Skrbno so popisali vse pomanjkljivosti in beguncem prepovedali vsakršno uporabo odprte luči. Pozorni so bili tudi na njihova ležišča; povsod, kjer so begunci še ležali na slami, so morale občine poskrbeti za izdelavo preprostih slamnjač.

  • slika 1

    Poročilo škofjeloškega mestnega nadstražnika o stanovanjskih razmerah beguncev, nastanjenih v Škofji Loki, 21. 10. 1914.

    SI_ZAL_ŠKL/0063, Občina Škofja Loka, t. e. 62, Begunci.

  • slika 2

    Dne 8. maja 1915 so med gališke begunce v Škofji Loki razdelili 26 slamnjač, ki jih je izdelala Marija Perko in za to dobila od občine 3 krone plačila.

    SI_ZAL_ŠKL/0063, Občina Škofja Loka, t. e. 62, Begunci.

Čeprav so državne oblasti pozivale župane, naj vsem beguncem, sposobnim za delo, čim prej najdejo ustrezno delo, je večina teh ždela v brezdelju ter mislila le na vrnitev domov in obžalovala svojo usodo. Nevarnost, da bi se med njimi pojavila nedomoljubna in sovražna propaganda, je država skušala zatreti z stalnim nadzorom nad begunci in naznanjanjem tujcev, ki so iskali stike z njimi.

Slika 14: Begunci v Ljubljani, oktobra 1914.

Begunci v Ljubljani, oktobra 1914.
Tedenske slike, št. 9, 7. 10. 1914, str. 7.

Domačemu prebivalstvu so se begunci smilili in so jim skušali – kar se je dalo – pomagati. Zanje so zbirali obleko, obutev, posteljnino, kurjavo, denarne prispevke, številni so jim ponudili brezplačno hrano in stanovanje. Medsebojno sožitje so kdaj pa kdaj skalili le prestopki begunskih otrok, ki jih je zamikala tuja lastnina, ali nemoralno vedenje mladih begunk, kot npr. v Škofji Loki, ko sta dve od njih pristali v občinskem zaporu.

  • slika 1

    Pritožba Pavle Deisinger zaradi nemoralnega obnašanja dveh begunk iz Galicije.

    SI_ZAL_ŠKL/0063, Občina Škofja Loka, t. e. 122, Policijske zadeve.

  • slika 2

Maja 1915 je avstro-ogrska vojska Rusom iztrgala večji del Galicije, vključno z Lvovom, in gališki begunci so se po slabem letu bivanja na Kranjskem začeli vračati na porušene domove. Na Kranjsko in Štajersko pa so že začeli prihajati prvi primorski begunci, ki jih je z domov pregnal izbruh soške fronte.

Slika 17: Razglednica z motivom uničene domačije na gališkem podeželju.

Razglednica z motivom uničene domačije na gališkem podeželju.
SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 5, a. e. 153.

Pregledna galerija vseh slik tega poglavja:


<<

>>