Nova vojna se začenja
Mira Hodnik
Na razglednici posvečena sveti reki Soči sta pesnik Simon Gregorčič in feldmaršal Avstro-Ogrske vojske ter poveljnik Soške fronte Svetozar Borojević von Bojna. Gregorčič je svoje slutnje o napadu Italije na slovenska ozemlja zapisal že leta 1879 v pesmi Soči, ki jo je pesnik ubesedil kot odziv na ustanovitev italijanske iredente leta 1878.
Original hrani ZAL Enota v Škofji Loki.
Razglas Mestnega županstva Idrija prebivalcem Idrije, da so govorice o napadu italijanske vojske neresnične, in da je potrebno brezvestneže, ki take govorice širijo takoj naznaniti županstvu ali orožniški postaji, da se jih kaznuje.
SI_ZAL_IDR/0129, Občina Idrija, Splošno pisarniško poslovanje 1915-1918.
Učiteljica na Čipkarski šoli Idriji oddelku v Bovcu Ivanka Čerin sprašuje šolskega nadzornika, kako naj postopa zaradi napetih razmer v Bovcu, kjer je bil izdan ukaz o izselitvi kraja; 27. 4. 1915.
SI_ZAL_IDR/0168, Čipkarska šola Idrija, Dokumenti 1915.
Navodila nadzornika Čipkarske šole Johana Vogelnika vsem oddelkom Čipkarske šole Idrija, kako ravnati z lastnino čipkarske šole v primeru sovražnega napada Italije; 20. 5. 1915.
SI_ZAL_IDR/0168, Čipkarska šola Idrija, Dokumenti 1915.
V povodnji leta 1915 je avstro-ogrska vojska priskočila na pomoč Idrijčanom. Zaradi vse bolj napetega ozračja na zahodni meji, je avstrijska oblast začela krepiti vojaške sile na zahodni meji in vojaki so do začetka vojne z Italijo 24. 5. 1915 očitno opravljali tudi civilne naloge.
Original hrani Mestni muzej Idrija.
Avstro-ogrska vojska je za popestritev svojega vojaškega življenja upodobila predstavnika sovražne vojske, italijanskega generala Cadorna (desno) in črnogorskega kralja Nikola (levo), kot snežaka sredi Idrije; leto 1915.
Original hrani Mestni muzej Idrija.
Godba Avstro-Ogrske vojske na glavnem trgu v Idriji leta 1915.
Original hrani Mestni muzej Idrija.
Zbor avstro-ogrskih vojakov na Mestnem trgu v Idriji med prvo svetovno vojno.
Original hrani Mestni muzej Idrija.
Podkovski kovači iz Idrije kot vojaki med prvo svetovno vojno. Konji so v vojni odigrali zelo pomembno vlogo in veliko jih je poginilo. Za njihovo vzdrževanje je vojska potrebovala večje število podkovskih kovačev , ki jih je iskala tudi s časopisnimi oglasi po celi državi. Prostovoljno javljeni kovači so bili oproščeni črnovojniške službe.
Slovenski narod, 31. 5. 1915, št. 122, str. 1. Fotografija - original hrani Mestni muzej Idrija.
... Pa oh, siroti tebi žuga,
Vihar grozan, vihar strašan.
Prihrumel z gorkega bo juga,
divjal čez plodno bo ravan,
ki tvoja jo napaja struga –
gorje, da daleč ni ta dan!
Nad tabo jasen bo obok,
Krog tebe pa svinčena toča
In dež krvav in solz potok
In blisk in grom – oh bitva vroča!
Tod sekla bridka bodo jekla,
In ti mi boš krvava tekla:
kri naša te pojila bo,
sovražna te kalila bo! ….
Simon Gregorčič; Soči
Je Simon Gregorčič slutil, ko je spesnil verze o slovenski gorski lepotici Soči, da bo z juga prihrumel vihar in bo Soča priča krvavim spopadom? So slovenski fantje in možje, ki so poleti 1914 oblekli vojaško suknjo in odšli na fronto branit cesarja in domovino, slutili, da bodo po slabem letu od začetka velike morije morali braniti svoje domove ob obrežju reke, ki je takoj po izviru zakrvavela in v daljno morje spirala solze besa in bolečine? Odgovor je pritrdilen, saj Italijani že v preteklosti niso skrivali svojih teženj po postaviti meje na Sočo, s čimer so hoteli zaokrožiti svojo vzhodno politično mejo, začrtano ob združevanju Italije sredi 19. stoletja. Njihova želja je tlela kot žerjavica vse do vstopa v vojno na strani antantnih sil leta 1915. Čeprav je Italija leta 1882 pristopila k trojni zvezi z Avstrijo in Nemčijo, je ob izbruhu prve svetovne vojne razglasila nevtralnost. Ni pa sedela križem rok, ampak je na tihem pripravljala strateški načrt širitve svoje vzhodne meje in se s tajnimi pogajanji spretno sukala med obema vojskujočima se stranema ter tipala, katera ji bo v zameno za vstop v vojno ponudila več. Potem ko so ji zahodni zavezniki obljubili širitev na vzhod, je 26. aprila 1915 podpisala Londonski pakt z obljubo vstopa v vojno na strani antantnih sil in obenem brez slabe vesti prekinila trojno zavezništvo s centralnimi silami. Ker italijanske ozemeljske zahteve niso segale na ozemlja antantnih sil, so te Italiji brez določil o kakršnih koli dolžnostih do Slovencev in Hrvatov velikodušno obljubile slovenska in hrvaška etnična ozemlja.
Italijanska vojska je ob podpori kralja in parlamenta 23. maja 1915 Avstro- -Ogrski napovedala vojno, dan kasneje je prekoračila mejo in postopoma začela zasedati avstrijsko državno ozemlje vključno s slovenskim etničnim ozemljem političnih okrajev Gorica in Tolmin. Začela se je soška fronta, kjer so slovenski vojaki hrabro branili svoje domove.
Kranjski deželni glavar Ivan Šušteršič je po napadu »verolomnega dednega sovražnika Laha« izdal okrožnico, s katero je prebivalce v neposredni bližini nove fronte bodril in jim polagal na srce, naj v duhu ljubezni do presvetlega cesarja in rodne grude delujejo vsi za enega, eden za vse.
