Politično preganjanje

Dragan Matić

logo razstave

Pregon izpričanih nasprotnikov monarhije

V nasprotju z drugimi slovenskimi deželami duhovščine na Kranjskem oblasti niso politično preganjale. Temu je pripomogla skrajno lojalna drža Ivana Šušteršiča in Slovenske ljudske stranke. Tako se je pozornost policije in vojaških oblasti usmerila v politike oz. uglednejše posameznike liberalne in socialdemokratske usmeritve. Ob preiskavi avstrijskih uradnikov, do katere je prišlo zaradi interpelacij jugoslovanskih poslancev leta 1918, do katere je prišlo zaradi interpelacij jugoslovanskih poslancev leta 1917, je deželna vlada za Kranjsko zatrjevala, da so aretacije utemeljene le, če obstajajo »s konkretnimi dejstvi okrepljeni sumi«. Na drugi strani pa so bila za internacijo oz. konfinacijo odločilna navodila vojnega nadzorstvenega urada oz. želje pristojnega vojaškega poveljstva.

  • slika 1

    Ivan Cankar, pisatelj.

    Avgusta 1914 je v gostilni trem neznancem izjavil: »... če ste Srbi pojte sem, boste pili in jedli za ta denar «, in zato za 6 tednov pristal v preiskovalnem zaporu vojnega sodišča na ljubljanskem gradu.

    SI,NUK:IMG-0JHXOW5D (fotografija).

  • slika 2

    Ivan Lah.

    V letih 1911–1914 je bil časnikar pri liberalnih listih Jutro in Dan. Policijska direkcija v Ljubljani ga je 20. septembra 1914 zaradi suma razžalitve veličanstva aretirala in ga izročila deželnemu sodišču. Kasneje je bil v sodnem procesu oproščen. Po začetku vojne z Italijo je bil v skladu z navodili vojnega nadzorstvenega urada interniran in kasneje poslan na rusko fronto, kjer je bil tudi ranjen.

    SI,NUK:IMG-MQQ1UDYV.

  • slika 3

    Fran Ilešič, literarni zgodovinar.

    Zaradi suma veleizdaje so ga 19. avgusta 1914 na podlagi izsledkov hišne preiskave odpeljali na pridržanje, a so kazenski postopek ustavili, ga 25. septembra 1914 izpustili in naslednji dan spet pridržali. Po telefonskem navodilu vojaškega poveljstva so ga 14. oktobra 1914 spet izpustili, sledila pa je konfinacija v Ljubljani. Zaradi zaplenjenega gradiva pri hišni preiskavi je bil zoper njega uveden disciplinski postopek; aprila 1917 je bil kazensko premeščen na drugo delovno mesto. Od 30. avgusta 1914 je bil suspendiran kot učitelj.

    SI_ZAL_LJU/0342, Fototeka, A4-1-191.

  • slika 4

    Josip Petelinc, trgovec v Ljubljani.

    Februarja 1915 je na vojno pravdništvo prispela ovadba, da daje sovražne izjave o monarhiji. Po opravljeni preiskavi policijske direkcije je bil 13. marca 1915 aretiran zaradi suma zločina po § 65 kazenskega zakonika. Dne 20. marca 1915 so postopek ustavili in ga izpustili, vendar ga je policijska direkcija po izbruhu vojne z Italijo v skladu z navodili vojnega nadzorstvenega urada internirala. Kmalu zatem je moral k vojakom. Bil je član radikalnega levega krila slovenske liberalne stranke in kasneje razpuščenega Slovanskega kluba, ki je bil sovražen državi.

    SI,NUK:IMG-9146PW2Y.

  • slika 5

    Viktor Zalar.

    Spremljal in podpiral je protiavstrijsko dijaško gibanje Preporod, bil je član Ruskega krožka, dijake je poučeval češčino. Leta 1914 je bil med ustanovitelji teoretičnega glasila jugoslovanskega gibanja Glas Juga, v katerem so objavljali Slovenci, Hrvatje in Srbi. Na procesu proti preporodovcem 24. decembra 1914 je bil zaradi izdajanja časopisa Glas Juga obsojen na mesec dni zapora. Na zahtevo policijske direkcije je bil konfiniran v Ljubljani, nato odgnan v internacijo. Po internaciji je aprila 1917 odšel v Prago, nato pa avgusta 1917 v Ljubljano, kjer so ga strogo nadzorovali.

    SI_ZAL_LJU/0342, Fototeka, A4-1707.

  • slika 6

    Vladimir Levstik, pisatelj, pesnik, časnikar in prevajalec.

    Prvi za Cankarjem se je preživljal s pisanjem. Bil je sodelavec radikalnih časopisov Jutro in Dan ter odgovorni urednik Glasa Juga. Dan pred italijansko vojno napovedjo leta 1915 so ga zaprli na ljubljanski grad, od tam pa internirali v taborišča Wagna pri Lipnici na Štajerskem, Hainburg ob Donavi, Sitzendorf pri Oberhollabrunnu in Mittergrabern. Zaprt je bil do aprila 1917. Ker se ni smel vrniti v Ljubljano, je do novembra živel v Pragi.

    SI,NUK:IMG-1ZE1S393.

  • slika 7

    Ivan Hribar, politik in gospodarstvenik, ljubljanski župan.

    Bil je izpričan rusofil in slovanofil, pripadnik neoslovanskega gibanja ter vnet zagovornik slovanskega povezovanja; med drugim je zagovarjal težnje, da bi Avstrijo spremenili v slovansko državo. Nasprotoval je nemštvu, imel pogoste stike z ruskimi in srbskimi politiki ter pogosto potoval v slovanske dežele, tudi v Rusijo in Srbijo. Zaradi tega so ga že nekaj dni po začetku vojne aretirali in zaprli v Ljubljani. Kazenska preiskava je bila zaradi pomanjkanja dokazov decembra 1914 sicer ustavljena, vendar je moral kot politično sumljiv v konfinacijo daleč proč od Kranjske. Od 17. avgusta 1914 do konca februarja 1915 je bil v preiskovalnem zaporu, od marca 1915 do junija 1917 pa konfiniran v Abtenauu na Salzburškem.

    SI_ZAL_LJU/0342, Fototeka, B1-070.

  • slika 8

    Rasto Pustoslemšek, urednik Slovenskega naroda.

    Bil je odbornik Slovanskega kluba v Ljubljani, ki ga je Ivan Hribar ustanovil z namenom, da bi pošiljal slovenske učitelje in koloniste na Balkan. Kot rusofila in srbofila so ga od avgusta 1914 nadzorovali. Ob začetku vojne z Italijo ga je policijska direkcija v Ljubljani po navodilih vojnega nadzorstvenega urada zaprla v ljubljanski grad in ga nato internirala v taborišča Wagna, Hainburg, Sitzendorf in Mittergrabern. Januarja 1917 so ga poslali na gališko fronto, od koder se je novembra 1918 vrnil v Ljubljano.

    SI_ZAL_LJU/0342, Fototeka, A4-1-509.

  • slika 9

    Ferdo Vesel, slikar.

    Zaradi stikov s srbskim kraljem in potovanj v Srbijo ter povezave z dijaškim radikalnim narodnim gibanjem je bil politično sumljiv. Od 6. avgusta 1914 do oktobra istega leta je bil zaprt zaradi suma vohunstva, zatem konfiniran na svojem domu, od začetka vojne z Italijo do avgusta 1917 pa v internaciji in konfinaciji v raznih krajih v Avstriji.

    SI,NUK:IMG-RG2W38NO.

Politični pregoni malih ljudi

V preteklosti je precej časa prevladovalo stališče, da so bili najhujšemu političnemu preganjanju izpostavljeni intelektualci. Novejše raziskave pa kažejo, da je bila večina preganjanih pripadnikov nižjega sloja in je moč režima le včasih dosegla deklarirane sovražnike monarhije. Veliko pogosteje je zaradi verbalnega delikta obračunal s pijanci, gostilniškimi strategi, nastopači, gobezdači, blebetavimi gospodinjami, nezrelimi mladostniki itd. Zlasti izraziti so bili pritiski oblasti ob atentatu in v prvih mesecih vojne, in sicer zaradi žaljenja vladarja oz. njegove družine (§ 63 in 64 kazenskega zakonika) ter motenja javnega reda (§ 305 kazenskega zakonika). Skoraj vsi grešniki so bili po prestani kazni deležni še konfinacije, internacije, kazenskih premestitev, vpoklica v vojsko z oznako politično sumljiv in vseh mogočih neprijetnosti s strani oblasti.

  • slika 1

    » … prav je … prokleto vse naj pobijejo … Preklet če še ta stari crkne potem bodemo pa šli«; izjava med množico pred trgovino. Anton Kovče, 20 let, zidarski pomočnik, obsojen po § 63 in 305 kazenskega zakonika na 5 mesecev težke ječe, poostrene s 14-dnevnim postom. SI_AS/0307, Deželno sodišče v

    Ljubljani, Kazenski spis Vr 715/14.

  • slika 2

    » … prav je, da so ga, to je tisti, ki je sokolski zlet prepovedal«; pogovor na dvorišču večstanovanjske hiše. Karl Sitar, 16 let, tapetniški vajenec, obsojen po § 64 kazenskega zakonika na 1 mesec ječe.

    SI_AS/0307, Deželno sodišče v Ljubljani, Kazenski spis Vr 663/14.

  • slika 3

    »Sem Slovan in držim s Srbi«; javna izjava ob nemškem izzivanju na kolodvoru. Maks Japelj, 41 let, trgovec, obsojen po § 305 kazenskega zakonika na 14 dni ječe.

    SI_AS/0307, Deželno sodišče v Ljubljani, Kazenski spis Vr 783/14.

  • slika 4

    »Srbi niso tako neumni kot Avstrijci, bolje streljajo kot Avstrijci in bodo vse Avstrijce postreljali … čutili boste še srbsko pest …«; izjava v kolodvorski restavraciji. Pavel Gegenlacky, 30 let, brivec, obsojen po § 305 kazenskega zakonika na 8 tednov strogega zapora.

    SI_AS/0307, Deželno sodišče v Ljubljani, Kazenski spis Vr 1049/14.

  • slika 5

    »Prav je naredil kdor ga je, prepozno ga je, že prej bi ga bil žiher«; izjava v pijanem stanju v gostilni. Jernej Rozman, 35 let, posestnik in gostilničar, obsojen po § 64 kazenskega zakonika; proces je bil prekinjen zaradi ugotavljanja neprištevnosti zaradi nekdanje poškodbe glave in epilepsije.

    SI_AS/0307, Deželno sodišče v Ljubljani, Kazenski spis Vr 800/14.

  • slika 6

    Rafael Csurda, obsojen po § 305 kazenskega zakonika na 3 mesece zapora.

    SI_AS/0307, Deželno sodišče v Ljubljani, Kazenski spis Vr 962/14.

  • slika 7

    »... njegovo veličanstvo verjamem da ne ve, kaj se dogaja v tej ustanovi … ali pa pozna razmere zelo dobro in bi bil skrajni čas in čisto na mestu, da se z njim naredi tako, kot se je pred kratkim s Ferdinandom Este tem papežnikom…«; pismo nemškega jetnika prisilne delavnice v Ljubljani namestništvu v Linz; pritožuje se zaradi slabih razmer in nacionalnega zatiranja, češ da vse osebje delavnice sestavljajo zagrizeni Slovenci, ki zmerjajo nemške jetnike z nemškimi psi ipd., jih pretepajo; v kaznilnici vlada lakota, mlajši jetniki se pustijo zlorabljati za porcijo kruha; želi, da ga iz prisilne delavnice premestijo v običajno jetnišnico. Eduard Schinagel, 28 let, pomožni delavec, v času prestopka jetnik prisilne delavnice v Ljubljani, obsojen po § 63 in 64 kazenskega zakonika na leto in pol težke ječe.

    SI_AS/0307, Deželno sodišče v Ljubljani, Kazenski spis Vr 988/14.

  • slika 8

    »... prav je da so ga umorili, ko bi bila jaz na mestu njih, bi ga bila še drugače, ker je tako dijake in Srbe zatiral«; izjava na kopališču v Medvodah. Angelika Langerholc, 15 let, dijakinja, obsojena po § 64 kazenskega zakonika na 2 meseca ječe; ker je bila odsotna od pouka, ni izdelala letnika.

    SI_AS/0307, Deželno sodišče v Ljubljani, Kazenski spis Vr 864/14.

  • slika 8

    »… tako pa ne smete, Srbi so naši bratje, ne boste jih pobili … naši se bodo med seboj klali in zoperstavljali in ne bodo hoteli streljati na Srbe, ki so naši bratje«; opominjanje nabornika, ki je ob mobilizaciji izjavil, da bo streljal Srbe. Frančiška Paternost, 50 let, hotelirjeva žena, obsojena po § 305 kazenskega zakonika na 6 tednov ječe.

    SI_AS/0307, Deželno sodišče v Ljubljani, Kazenski spis Vr 840/14.

  • slika 8

    »... prav je, da ga je...«; izjava med branjem telegrama o atentatu pred Katoliško tiskarno. Jakob Gantar, 41 let, upokojeni žandar (upokojen, ker naj ne bi bil popolnoma normalen), v času prestopka pomožni delavec, obsojen po § 64 kazenskega zakonika na 2 meseca težke ječe.

    SI_AS/0307, Deželno sodišče v Ljubljani, Kazenski spis Vr 636/14.

  • slika 8

    »... prav je, da so ga umorili, je bil tudi en tak klerikalni hudič … bravo, potolkli so ga …«; izjava ob pregledovanju časopisa v trgovini. Rajko Turk, 18 let, posestnikov sin, obsojen po § 65 in 305 kazenskega zakonika na 6 mesecev ječe.

    SI_AS/0307, Deželno sodišče v Ljubljani, Kazenski spis Vr 836/14.

Pregledna galerija vseh slik tega poglavja:


<<

>>