Kranjska v prvem letu vélike vojne

Bolnišnice

Barbara Pešak Mikec

Prihod prvih ranjencev

»…Stavbe prepustiti v bolniške namene...«

Kmalu zatem ko so vlaki, polni mobiliziranih, na novo usposobljenih vojakov začeli odhajati na fronto, so se v zaledju začele priprave na sprejem prvih ranjencev. Poleg vojaških bolnišnic so za njihovo oskrbo uredili tudi državne in zasebne bolnišnice. S pomočjo Rdečega križa so v bolnišnice spremenili šole, dele tovarn, hotelov, preuredili vojašnice itd. Največ bolniških postelj so pripravili v Ljubljani, nekaj pa tudi v Novem mestu, Kranju, na Jesenicah, v Litiji in Kočevju. Sobe so imele glede na velikost različno število postelj in pripadajočih prostorov. Te so opremili s pomočjo Rdečega križa, občin in z donacijami posameznikov.

V Kranju so se na prihod ranjencev začeli pripravljati že v začetku avgusta 1914, ko so v časopisih Gorenjec in Sava pozivali prostovoljke, naj se udeležijo tečajev za postrežbo ranjencem, ki jih je organizirala kranjska podružnica Rdečega križa. Dne 23. marca 1915 so sprejeli rekonvalescentni oddelek št. 97. Namestili so ga v kranjski gimnaziji. Celotno poslopje so pred tem izpraznili in ga pripravili za sprejem ranjencev.

Učiteljski zbor idrijske realke je avgusta 1914 sklenil ustanoviti in izobraziti dijaški sanitetni oddelek, ki bi začel delovati le, če bi šole v Idriji in okolici uporabili kot bolnišnice za ranjene vojake.

SI_ZAL_IDR/0055, Rudnik živega srebra Idrija, Splošni spisi.

Bolnišnice je nadzoroval generalni inšpektor Rdečega križa, nadvojvoda Franc Salvator.

SI_ZAL_LJU/0342, Fototeka, A4-3-045.

Ljubljanske bolnišnice

»Še nikdar se mi ni tako dobro godilo…«

V začetku septembra 1914 so s fronte na ljubljanski kolodvor začeli prihajati transporti ranjencev. Bili so vseh narodnosti. Sprejemali so jih v bolnišnice, raztresene po vsej Ljubljani. Do maja 1915 so jih za ranjence pripravili 26. Na kolodvoru so jih sprejemali predstavniki Rdečega križa in prostovoljci. Postregli so jih z jedmi in brezalkoholnimi pijačami.

Ilustrirani glasnik, 17. 12. 1914.

Ranjence so z vozovi, ki jih je preskrbelo ljubljansko prostovoljno gasilsko društvo s požrtvovalnim načelnikom Josipom Turkom na čelu, prepeljali v bolnišnice. Za prevoz so imeli na razpolago tudi nekaj avtomobilov in celo tramvaj.

SI_ZAL_LJU /0337, Zemljevidi in karte, -r-2-001-04-1.

Legenda k zemljevidu na Sliki 13:

1. Deželna bolnica na Zaloški cesti (stavbe, ki še stojijo, so zdaj v sklopu Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana).
2. Sanatorij Leonišče na Zaloški cesti (zdaj specialistične ambulante Ginekološke klinike).
3. Garnizijska bolnica ob Zaloški cesti v Vodmatu (zdaj so v njej Center za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana itd.).
4. Elizabetina otroška bolnica na Poljanah (zdaj del Pediatrične klinike Ljubljana na Ulici stare pravde).
5. Domobranska vojašnica na Poljanah (zdaj Center za konservatorstvo Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, depoji Arhiva Republike Slovenije in Zgodovinskega arhiva Ljubljana).
6. Belgijska vojašnica na Metelkovi ulici (zdaj kulturni center s prostori Metelkove mesta, Narodnega muzeja, Slovenskega etnografskega muzeja itd.).
7. Tobačna tovarna (zdaj večino prostorov zavzema Upravna enota Ljubljana).
8. Uršulinski samostan (del zdaj zaseda Slovenski šolski muzej).
9. Deželni dvorec (zdaj sedež Univerze v Ljubljani).
10. Hotel Union
11. Šentjakobska mestna dekliška šola (zdaj Osnovna šola s prilagojenim programom, del Centra za usposabljanje Janeza Levca).
12. Državna obrtna šola na Aškerčevi ulici (zdaj Šolski center Ljubljana).
13. II. državna gimnazija v Ljubljani (zdaj Gimnazija Poljane).
14. Ljudski dom na Streliški ulici (zdaj Waldorfska šola Ljubljana).
15. Internat Mladika (zdaj Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije).
16. Zavod sv. Stanislava v Šentvidu (zdaj Škofijska klasična gimnazija).
17. Cesarja Franca Jožefa I. azil za neozdravljivo bolne na Stari poti (zdaj del Ginekološke klinike, Stara porodnišnica).
18. II. mestna deška ljudska šola na Cojzovi cesti (zdaj del Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani).
19. I. državna gimnazija v Ljubljani (zdaj Osnovna šola Prežihovega Voranca).
20. Marijanišče na Poljanah (zdaj Dijaški dom Ivana Cankarja in del Zavoda Republike Slovenije za šolstvo).
21. Mestni dekliški licej na Bleiweisovi cesti (zdaj Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije).
22. Zasebna pripravnica in ljudska šola z nemškim učnim jezikom na Trgu sv. Jakoba v Virantovi hiši (Laibacher Schulkuratorium) (zdaj depoji Arhiva Republike Slovenije).
23. Ljudska šola v Št. Vidu nad Ljubljano (zdaj Osnovna šola Franca Rozmana Staneta v Šentvidu).
24. Papirnica Vevče.
25. Mestna bolnica za silo za pokopališčem pri sv. Krištofu (zdaj stanovanjsko naselje Zupančičeva jama).
26. Sanatorij Emona na Komenskega ulici (zdaj zavarovalnica Grawe).

Do maja 1915 se je v Ljubljani zdravilo več kot 15.000 ranjencev.

Skrb za ranjene

»Dragi dobri doktor! Draga gospa! Bog vam plačaj!«

V Ljubljani je do odprtja soške fronte delovalo nekaj več kot dvajset zdravnikov, med njimi zdravstveni svetnik dr. Edo Šlajmer, dr. Ivan Oražen, primarij dr. Ivan Jenko, dr. Rihard Karba, dr. Andrej Jenko, garnizijski vojaški zdravnik dr. Edmund Geduldiger, primarij dr. Franc Derganc in drugi.

Zdravnikom so pomagale prostovoljne bolniške strežnice in strežniki v službi Rdečega križa, strežnice duhovnih redov in poklicne negovalke.

V bolnišnico sprejete ranjence so najprej umili, obrili in ostrigli. Nato so jih pregledali zdravniki in jim oskrbeli rane. Po oskrbi so jih razporedili po posteljah, ki so stale druga poleg druge v velikih dvoranah. Lažje ranjeni so dneve v bolnišnicah preživljali razgibano. Za njihovo počutje je skrbelo predano bolnišnično osebje. Skupaj s prostovoljci so jim prirejali zabave, gledališke igre, božičnice, oskrbovali so jih s sadjem in cigaretami. V Mladiki so organizirali vojaški pevski zbor. Ranjencem so ljudje prinašali časopise in knjige, lahko pa so se odpravili tudi na sprehode v bližnjo okolico.

Pregledna galerija vseh slik tega poglavja:

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•