Odprtje soške fronte
Lilijana Vidrih Lavrenčič
Dne 23. maja 1915 je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski, ki se je že skoraj leto dni vojskovala na dveh frontah. Dotedanji zaveznici sta odprli še eno evropsko bojišče – jugozahodno fronto. Njen južni del je kruto posegel v slovensko etnično ozemlje. Ker se je prepletal z reko Sočo, so jo poimenovali »soška fronta«. Od Bovške kotline do izliva reke Timave v morje se je v dolžini 90 kilometrov na levem bregu smaragdne reke utrdila avstrijska obrambna črta, ki je le pri Tolminu in Gorici s tolminskim oziroma goriškim mostiščem segala na desni breg.
Bovška kotlina z Bovcem, kjer sta se srečevali avstrijska in italijanska obrambna črta.
SI_PANG/0667, Zbirka razglednic krajev, št. 50
Kobarid je bil zavzet brez bojev; v ozadju Krn, ki so ga Italijani dosegli po treh tednih.
SI_PANG/0667, Zbirka razglednic krajev, št. 1198
Tolmin; v ozadju Mrzli vrh in Vodil vrh (Vodel), prizorišči hudih spopadov.
SI_PANG/0667, Zbirka razglednic krajev, št. 1744
Gorica je ostala v avstrijskih rokah do avgusta 1916.
SI_PANG/0667, Zbirka razglednic krajev, št. 1299
Vzhodni rob Doberdobske planote, ki so ga Italijani dosegli avgusta 1916.
SI_PANG/0667, Zbirka razglednic krajev, št. 2966
Avstrija je zaslutila nevarnost novega sovražnika že skoraj mesec dni pred vstopom Italije v vojno. Ko je ta 26. aprila 1915 z antanto podpisala Londonski pakt in 4. maja izstopila iz trojne zveze, se je Avstrija začela sistematično pripravljati na obrambo. Na strateške položaje proti zahodni meji so prihajale vojaške enote z vso oborožitvijo.
Vojna ni vpletla le armad vojskujočih se držav. Prikradla se je v vsako vas, ki se je dobesedno čez noč znašla v neposrednem zaledju obrambnih položajev ali celo med obema frontnima črtama. Prestrašeni prebivalci so se mrzlično pripravljali na odhod v varnejše kraje oziroma na prihod zavojevalcev.