V zaledju soške fronte

Vojna industrija

Marko Mugerli

Kranjska industrijska družba je med prvo svetovno vojno prejela številna naročila vojaške uprave. V železarskih obratih na Javorniku in Jesenicah je izdelovala bodečo žico, nabojnike, tulce granat, bajonete, dele žičnic, gradbeni material za ceste in druge izdelke za potrebe vojaških enot. Tako so morali npr. izdelati kotle za vojaške kuhinje, vodne rezervoarje za vojaško postojanko pri Zlatorogu v Ukancu, dele žičnic v Krnskem pogorju in cestne valjarje. Največ je bilo naročil za bodečo žico. Izdelali so jo od 28 do 30 ton na dan. Ker je primanjkovalo delovne sile, so v tovarni zaposlili tudi ruske vojne ujetnike. V tovarni so jim postavili posebno kuhinjo.

**Slika 1:** *Načrt nosilcev bodeče žice, 24. 2. 1915.*

**Slika 2:** *Načrt bajoneta, 1. 3. 1915.*

Kranjska industrijska družba je imela tudi železarno v Škednju pri Trstu, kjer so za avstrijsko vojno mornarico med drugim izdelovali tudi pločevino. V prvih mesecih vojne je delo potekalo v izredno težkih razmerah, primanjkovalo je surovin, prišlo je tudi do zračnega napada. V noči od 18. na 19. junij 1915 je italijansko letalo na železarno odvrglo osem bomb, ki so ubile enega delavca, dva pa ranile. Zaradi neposredne bližine bojišč so delo v železarni ustavili.

**Slika 3:** *Načrt litoželeznih tulcev granat različnih dimenzij, 7. 4. 1915.*

Leta 1916 je vojaška uprava naložila Kranjski industrijski družbi postavitev tovarne elektrod na Blejski Dobravi. Od Avstro-Ogrske jo je zahtevalo nemško vrhovno poveljstvo, ker je bila na območju centralnih sil le ena taka tovarna, in sicer v Ratiboru v Nemčiji. Ta ni mogla zadovoljiti vseh potreb kemične in jeklarske industrije. Kemična je potrebovala elektrode za izdelavo umetnih gnojil, jeklarska pa za segrevanje peči. Načrte je izdelal Karl Becker, kot delovno silo pa so uporabili italijanske in ruske vojne ujetnike. Gradnjo in kasnejšo proizvodnjo je nadzorovala vojska. Vojaški komandi v tovarni je načeloval Emil Klein. Tovarna je začela obratovati 8. decembra 1917. Vojaška uprava ji je zagotavljala nemoten dovoz surovin. V proizvodnji so uporabljali črni premog, zato se je iz tovarniškega dimnika valil črn dim. Delavci so iz tovarne prihajali črni, okoliške hiše pa so poimenovali črna vas.

**Slika 4:** *Vojni ujetniki pri zemeljskih delih za tovarno elektrod na Blejski Dobravi leta 1916.*

Galerija vseh slik:

Navzgor