V zaledju soške fronte

Življenje za avstrijsko obrambno črto

Lilijana Vidrih Lavrenčič

V širše vojno območje je bilo vključeno celotno ozemlje goriške in zahodni del kranjske dežele. Varnostna črta je po slovenskem ozemlju potekala od Jesenic na severu prek Bohinjske Bele in Bohinjske Bistrice do Cerknega in Idrije. Nadaljevala se je prek Cola do Ajdovščine in po Vipavski dolini do Razdrtega. Od tu je prek Senožeč in Divače krenila mimo Prema do Ilirske Bistrice in Jelšan.

**Slika 1:** *Poveljstvo 5. armade je v začetku novembra 1915 izdalo podrobna navodila za prehod čez varnostno črto bojnega območja.*

V zaledju, varnem pred topovskimi izstrelki, so bili vojaki in tovorna živina nastanjeni po vaseh v stanovanjskih hišah, senikih in drugih gospodarskih poslopjih ali pod šotori v bližini vasi. Razen vojakov so iz porušenih krajev prihajali še begunci brez najnujnejše opreme. Marsikje se je število prebivalcev potrojilo. Domača moška delovna sila je bila na frontah. Polja so ostajala neobdelana, pridelek in travniki pa uničeni zaradi prisotnega vojaštva.

**Slika 2:** Miljutin Garlatti iz Kanala, vojak na soški fronti, je doživljal tretjo soško bitko v zaledju, v Vipavi. V svojo beležnico je zapisal, da so se zaradi močnega grmenja topov na goriškem mostišču tresle okenske šipe vipavskega župnišča.

**Slika 3:** *Vojaška kuhinja na tomajskem dvorišču je uporabljala domače kotle za žganjekuho in velike svinjske kotle.*

Vojaki, s fronte premeščeni v zaledje, so domačinom pomagali delati na poljih. Sožitju pa so se pridružile nadloge domačih vojakov in vojnih ujetnikov. Pomanjkanje in lakota sta zajeli tudi vojaške enote. Želja po priboljšku, naveličanost zaradi vojne in občutek premoči nad lokalnim prebivalstvom so jih zapeljali v krajo.

**Slika 4:** *Vojak 1. pehotnega polka Mijo Miškovič je revnemu starčku v Stopniku ukradel prašiča. Vojaško poveljstvo okradenemu ni hotelo povrniti nastale škode.*

Vojne razmere so zahtevale obsežno in dobro organizirano preskrbo, vendar se je zatikalo na vsakem koraku. Lakota je spremljala tako vojake kot civiliste. Slaba preskrba z osnovnimi živili je mnoge pahnila v krajo in črno prodajo.

**Slika 5:** *Na železniški postaji Sv. Lucija (zdaj Most na Soči) so pretovarjali vreče žita in sladkorja iz aprovizacijskih zalog. Domačini so jih naprej tovorili s konji in vozili z vozovi.*

**Slika 6:** Frančiška Škapin iz Tomaja, ki je z veliko težavo vzdrževala številno družino, je našla dodatni zaslužek s prodajo sadja vojakom. Sežansko okrajno glavarstvo ji je zato naložilo denarno kazen.

Galerija vseh slik:

Navzgor