V zaledju soške fronte

Vojna pregnala množice ljudi

Teja Krašovec

Zaradi bližine soške fronte in nevarnosti, ki jo je prinašala vojna, sta obe vojskujoči se strani izpraznili naselja vzdolž bojne črte. Prvi val beguncev je nastal ob izbruhu sovražnosti med Italijo in Avstro-Ogrsko. Avstrijska oblast je izselila okoli 80 000 Slovencev, medtem ko je italijanska zasedbena oblast izgnala med 10 000 in 12 000 ljudi. Po italijanski zasedbi Gorice avgusta 1916 in vdoru italijanske vojske na zahodni rob Banjške planote sta sledila še dva manjša vala beguncev. Evakuacija na obeh straneh bojne črte je potekala sorazmerno organizirano. Slovenski prebivalci krajev ob desnem bregu fronte so bili pregnani v notranjost Italije. Svoje domove so morali zapustiti tudi slovenski izobraženci, zlasti duhovniki in učitelji, ki so jih internirali predvsem na Sardinijo. Podobno usodo so doživeli prebivalci krajev na levi strani frontne črte, ki jih je avstrijska oblast pregnala v notranjost monarhije. V begunstvo so bile primorane tudi ustanove, kot so občine, sodišča, župnije, podjetja ter njihovi uslužbenci.

**Slika 1:** *Begunci iz Čepovana na vagonih poljske železnice v Godoviču. Do Idrije so se pripeljali z vojaškimi tovornjaki, ki so se prazni vračali z bojišča po vojaški material v Godovič ali Logatec.*

**Slika 2:** *Zapisnik o naselitvi 6-članske begunske družine v Rodiku. Družina, ki je bila na vojaški ukaz izseljena iz Krajne vasi, je zaprosila Okrajno glavarstvo v Sežani za izdajo dovoljenja za bivanje.*

**Slika 3:** *Seznam beguncev, naseljenih v občini Ribnica.*

**Slika 4:** Fotografija članov izseljene čevljarske zadruge iz Mirna pred šolsko stavbo za begunce v Vrbovcu (Nazarje) pri Mozirju. Zadruga je v Vrbovcu nadaljevala svoje delo in je zato s seboj pripeljala tako stroje kot delavce.

**Slika 5:** *Fotografija begunskih družin v Vrbovcu pri Mozirju.*

Galerija vseh slik:

Navzgor