V zgodnjih jutranjih urah 24. maja 1915 je prebivalce zahodnega obrobja Posočja presenetilo naglo italijansko prodiranje. Brez najmanjšega odpora so na severu padli v italijanske roke Kobarid in vasi na desnem bregu Soče ter kraji zgornje soške doline do Žage. V osrednjem delu je italijanska vojska zasedla pomembne položaje na Kolovratu in v Brdih. Južno od Gorice so se ustavili pred zahodnimi obronki Krasa. Nekateri prebivalci, predvsem iz vasi v bližini avstrijske obrambne črte, so se še utegnili umakniti v avstrijsko zaledje, vsi ostali pa so morali sprejeti okupacijsko vojaško oblast.
Italijani so na zasedenem ozemlju pod vojaškim okriljem hitro vzpostavili upravno oblast. Vasi, ki so bile v dosegu obstreljevanja, so nemudoma izpraznili. Prebivalci so se kot begunci naselili v varnejših zasedenih krajih ali pa so morali oditi v taborišča v notranjost Italije.
V varnih krajih zasedenega ozemlja se je vzpostavilo normalno civilno življenje, kolikor so ga dopuščale vojne razmere. Domačinom in beguncem so se pridružili delavci iz vseh italijanskih pokrajin in vojaško osebje.
Čeprav je bila italijanska vojska po mednarodnem pravu le začasni izvrševalec državne oblasti, ki je še vedno pripadala Avstro-Ogrski, je s svojim delovanjem jasno kazala svojo neustavljivo željo po »neodrešenih pokrajinah«.