Italijanska zasedba slovenskega ozemlja

Lilijana Vidrih Lavrenčič

Pokrajinski arhiv v Novi Gorici

V zgodnjih jutranjih urah 24. maja 1915 je prebivalce zahodnega obrobja Posočja presenetilo naglo italijansko prodiranje. Brez najmanjšega odpora so na severu padli v italijanske roke Kobarid in vasi na desnem bregu Soče ter kraji zgornje soške doline do Žage. V osrednjem delu je italijanska vojska zasedla pomembne položaje na Kolovratu in v Brdih. Južno od Gorice so se ustavili pred zahodnimi obronki Krasa. Nekateri prebivalci, predvsem iz vasi v bližini avstrijske obrambne črte, so se še utegnili umakniti v avstrijsko zaledje, vsi ostali pa so morali sprejeti okupacijsko vojaško oblast.

Slika 1: Kolona italijanskih vojakov se bliža Kobaridu.

Kolona italijanskih vojakov se bliža Kobaridu.
SI_PANG/0667, Zbirka razglednic krajev, št. 3126

Italijani so na zasedenem ozemlju pod vojaškim okriljem hitro vzpostavili upravno oblast. Vasi, ki so bile v dosegu obstreljevanja, so nemudoma izpraznili. Prebivalci so se kot begunci naselili v varnejših zasedenih krajih ali pa so morali oditi v taborišča v notranjost Italije.

Slika 2: Člani družine Gerbec s Kambreškega so bili skupaj z ostalimi domačini in prebivalci iz sosednjih vasi že ob koncu leta 1915 v begunstvu v Liguriji.

Člani družine Gerbec s Kambreškega so bili skupaj z ostalimi domačini in prebivalci iz sosednjih vasi že ob koncu leta 1915 v begunstvu v Liguriji.
SI_PANG/1015, Razno gradivo, družina Gerbec
Slika 3: Domačine iz podkrnskih vasi so Italijani že ob prvem napadu evakuirali v Breginjski kot. Šele čez čas so lahko s posebnim dovoljenjem in v spremstvu karabinjerjev odšli na svoje domove po najnujnejše osebne stvari. To je oktobra 1916 uspelo tudi Andreju Korenu in Tomažu Skočirju iz Kamnega.

Domačine iz podkrnskih vasi so Italijani že ob prvem napadu evakuirali v Breginjski kot. Šele čez čas so lahko s posebnim dovoljenjem in v spremstvu karabinjerjev odšli na svoje domove po najnujnejše osebne stvari. To je oktobra 1916 uspelo tudi Andreju Korenu in Tomažu Skočirju iz Kamnega.
SI_PANG/0002, Civilni komisariat za politični okraj Tolmin, t. e. 1, a. e. 10
Slika 4: Izpod Krna so se domačini izselili, njihove hiše pa je doletela žalostna usoda neprestanega bombardiranja.

Izpod Krna so se domačini izselili, njihove hiše pa je doletela žalostna usoda neprestanega bombardiranja.
SI_PANG/0939, Družina Černe, t. e. 12

V varnih krajih zasedenega ozemlja se je vzpostavilo normalno civilno življenje, kolikor so ga dopuščale vojne razmere. Domačinom in beguncem so se pridružili delavci iz vseh italijanskih pokrajin in vojaško osebje.

Slika 5: Italijansko vojaško poveljstvo je oktobra 1916 poročalo zdravstvenemu uradu v Starem selu, da je po posameznih krajih od Tolmina do Bovca zaposlenih 5961 delavcev, ki so gradili obrambne sisteme in cestne povezave.

Italijansko vojaško poveljstvo je oktobra 1916 poročalo zdravstvenemu uradu v Starem selu, da je po posameznih krajih od Tolmina do Bovca zaposlenih 5961 delavcev, ki so gradili obrambne sisteme in cestne povezave.
SI_PANG/0002, Civilni komisariat za politični okraj Tolmin, t. e. 2, a. e. 14

Čeprav je bila italijanska vojska po mednarodnem pravu le začasni izvrševalec državne oblasti, ki je še vedno pripadala Avstro-Ogrski, je s svojim delovanjem jasno kazala svojo neustavljivo željo po »neodrešenih pokrajinah«.

Slika 6: Italijanske dobrodelne organizacije so maja 1917 zbirale darove za revne šolarje v Borjani. Seznam obdarovanih otrok četrtega razreda priča, da so bili pomoči najbolj potrebni begunski otroci iz Krna in Kamnega.

Italijanske dobrodelne organizacije so maja 1917 zbirale darove za revne šolarje v Borjani. Seznam obdarovanih otrok četrtega razreda priča, da so bili pomoči najbolj potrebni begunski otroci iz Krna in Kamnega.
SI_PANG/0002, Civilni komisariat za politični okraj Tolmin, t. e. 1, a. e. 7

Galerija vseh slik:


<<

>>