V zaledju soške fronte

Za bolnišničnimi zidovi

Judita Šega

Razen garnizijskih, deželnih in rezervnih bolnišnic, ki so sprejemale ranjence že od začetka vojne, so začeli po odprtju soške fronte v ožjem vojnem območju urejati še številne nove. Za te namene so uporabili razne javne stavbe, šole in tovarniške objekte. Največ bolnišnic je bilo v Ljubljani, kjer so leta 1916 razpolagali z 9.076 posteljami za ranjene in bolne vojake, 229 od teh je bilo namenjenih bolnikom z infekcijskimi boleznimi. Ko so vojaki v njih za silo okrevali, so jih premestili v bolnišnice v notranjost monarhije, da so napravili prostor za nove ranjence s fronte. Glede na namembnost so se bolnišnice v ožjem vojnem območju delile na poljske in mobilne rezervne bolnišnice, mobilne postaje za obolele vojake, bolniške hiše za maroderje in epidemijske bolnišnice.

**Slika 1:** *Ranjeni vojaki v poljski bolnišnici 7/4, ki je od avgusta 1915 do junija 1916 delovala na škofjeloškem gradu. Nad vsako posteljo visi tablica s podatki o ranjencu in njegovi poškodbi ali bolezni.*

**Slika 2:** *Poziv k izpraznitvi nove in stare gimnazije ter čitalnice v Novem mestu zaradi preureditve v vojaško bolnišnico.*

**Slika 3:** *Zapis o ureditvi vojaške bolnišnice v prostorih uršulinske dekliške šole na škofjeloškem gradu.*

Po sprejemu v bolnišnico so zdravniki ranjencem oskrbeli strelne rane ter odstranili delce krogel in granat, ob hujših poškodbah in omrzlinah so jim tudi amputirali poškodovane ude. Pri delu so jim pomagale bolniške strežnice in strežniki ter razpoložljivi medicinski aparati, med katere je sodil tudi rentgen.

**Slika 4a:** *Pogled v operacijsko sobo, opremljeno z najnujnejšimi medicinskimi instrumenti, sanitetnim materialom in zdravili za lajšanje bolečin.*

**Slika 5:** *Krennerjevo tovarno sukna v Škofji Loki so že junija 1915 spremenili v vojaško bolnišnico, ki je razpolagala z več kot 100 posteljami za težje ranjence.*

Prehrano bolnikov so glede na njihove bolezni ali poškodbe predpisovali zdravniki. Na jedilniku so bile mlečne in jajčne jedi, juhe, jedi iz krompirja, zelja in druge zelenjave, večkrat tudi meso in sadje. Če je dieta ranjencu dovoljevala, je dobil tudi kruh. Del potrebnih živil so kot obvezno oddajo morale zagotavljati občine.

**Slika 6:** *Oskrba poljske bolnišnice v Ribnici z živili.*

Bolnike z nalezljivimi boleznimi so zdravili ločeno od ostalih, da jih ti ne bi okužili. Med najbolj pogostimi in nevarnimi nalezljivimi boleznimi so bili tifus (legar), kolera, griža, koze, pegasti tifus in spolno prenosljive bolezni. Vojaki so jih zanesli tudi med civilno prebivalstvo.

**Slika 7:** *Razglas o obvezni uporabi lizola in živega apna za razkuževanje stranišč.*

**Slika 8:** *Izolirna bolnišnica v Vincarjih pri Škofji Loki.*

Galerija vseh slik:

Navzgor