V zaledju soške fronte

Vojaške tovorne žičnice

Marija Kos

Poleti 1915 so za prevoz tovora na težje dostopna območja soškega bojišča na italijanski in avstrijski strani začeli graditi dostavne žičnice. V avstro-ogrski vojski so jih gradili in vzdrževali posebni žičniški oddelki in čete v sestavi železniškega polka. Na jugozahodnem bojišču so jih za oskrbo soške fronte postavili 245,7 km. Vozičke, jeklenice in kljuke so izdelovali tudi v jeseniški železarni. Gradili so eno- in večtirne žičnice, nekatere z avtomatskim oprijemalcem in vozički, primerljivimi z današnjimi nihalkami.

**Slika 1:** *Odsek tovorne žičnice, speljane iz Vipavske doline prek vmesnih postaj Predmeja, Lokve in Čepovan do ozkotirne železniške proge, 1915.*

**Slika 2:** *Načrt delov žičniške naprave za Krnsko pogorje, izdelane v jeseniški železarni Kranjske industrijske družbe, 8. 12. 1915.*

**Slika 3:** *Vmesna postaja žičnice v Krnskem pogorju pozimi 1915/16.*

Iz smeri Bohinja so tovor od Zlatoroga pošiljali po obsežnem sistemu žičnic prek številnih vmesnih postaj (Kopišče, Felswand, Planina Na kraju) do bogatinskega sedla, kamor so vsak dan dostavili od 40 do 50 ton tovora. Jeseni 1916 so žičnice podaljšali do neposrednega bojišča na Krnu in Mrzlem vrhu z odsekoma proti Peskom in čez Planino Duplje, Prehodce, Planino na Zgornjih Prodih do izvira Tolminke. Bojišča na Mrzlem vrhu in Vodelu so oskrbovali tudi z žičnico s planine Polog, prek Planine Sleme do Zastenarjeve planine, težko dostopne položaje na območju Javorščka, Vršiča in Lipnika pa z manjšimi žičnicami iz doline Lepene, planine Golobar in Drežnice.

**Slika 4:** *Postaja žičnice na prelazu Vršič, zgrajena konec leta 1915.*

Žičnica, speljana čez gorski prelaz Vršič je povezovala zaledje soške fronte z oskrbnim središčem v Kranjski Gori in begunska taborišča na severni in južni strani Vršiča. Do končne postaja žičnice v bližini Kala-Koritnice so vsak dan prepeljali okoli 200 ton tovora.

**Slika 5:** Za oskrbo avstro-ogrskega rombonskega bojišča so uporabljali žičnico s začetno postajo v Pustini, severno od trdnjave Kluže, in končno okoli 70 metrov pod vrhom Rombona. Razdeljena je bila v štiri odseke z višinsko razliko 1625 metrov. Naenkrat so prepeljali 350 litrov vode.

**Slika 6:** *Sporočilo vojaške uprave občinam o poškodovanju žičniških naprav v občini Šentviška Gora, decembra 1916.*

Galerija vseh slik:

Navzgor