V zaledju soške fronte

Bela smrt

Marko Mugerli

Avstrijski obrambni položaji so potekali po strmih in težko dostopnih gorskih predelih. Dostop do njih je bil v zimskem času otežen zaradi obilnih padavin, visoke snežne odeje in plazov. Bela smrt, kakor so rekli tragičnim posledicam snežnih plazov, je na območju od Rombona do Bogatina že prvo zimo vojne z Italijo zahtevala okoli 600 življenj. V Krnskem pogorju sta bili najhujši nesreči 24. decembra 1915 in 25. februarja 1916. V prvi je med Velikim Lipnikom in Planino Zagreben zasulo pripadnike 2. in 21. domobranskega polka. Umrlo je 58 mož, več kot 40 je bilo ranjenih. V drugi pa je pokopalo okoli 80 mož delovne skupine, ki je odstranjevala sneg s poti pod Šmohorjem. Žrtvam so v Lepeni uredili pokopališče s kapelico, ki pa ne stoji več.

Goriški muzej, Zgodovinski oddelek, album GME

Gradbišče vršiške ceste je zasulo več snežnih plazov. Najhuje je bilo 8. marca 1916. Tega dne je v štab 10. armade v Beljak prišlo telegrafsko sporočilo, da se je z Mojstrovke odtrgal snežni plaz, ki je poškodoval Tičarjev dom, tovorno žičnico in zasul okoli sto ruskih ujetnikov ter tri može s tovorne žičnice. Nesrečo je preživel Franc Uran, ki je na Vršiču pomagal graditi lesene zaščitne strehe proti plazovom. V svojih spominih navaja, da so na kranjskogorski strani pogrešali 110 ruskih ujetnikov, šest ali sedem stražarjev in da je bilo žrtev še več, ker so bile v času nesreče na prelazu tudi ekipe s trentarske strani. Graditelji ceste so vedeli, da je prelaz na plazovitem območju, vendar tako velikega plazu ni pričakoval nihče.

Gornjesavski muzej Jesenice

Dne 12. marca 1916 je v štab 10. armade prišlo telegrafsko sporočilo o ponovnem snežnem plazu, ki je pri Erjavčevi koči zasul rusko pekarno, postajo tovorne žičnice in 17 ruskih vojnih ujetnikov. Veliko žrtev je zahteval še plaz, ki je 12. maja 1917 zasul taborišče ruskih ujetnikov na trentarski strani Vršiča. Pod sabo je pokopal 30 ujetnikov in šest stražarjev.

Galerija vseh slik:

• 
• 
• 
• 
• 
•