Bombardiranje civilnih objektov

Barbara Pešak Mikec

Zgodovinski arhiv Ljubljana

Letala – eno izmed novih orožij prve svetovne vojne – so z napadi civilnih objektov vojno s fronte prenesla tudi v zaledje. Cilj bombardiranj so bila razen posameznih strateških točk, kot so bolnišnice in pomembni industrijski objekti, tudi slovenska mesta in celo vasi. Prebivalci so spoznali sovražna letala vrste caproni po označbah v barvah italijanske zastave: spodnja stran desnega krila je bila pobarvana zeleno, spodnja stran levega krila rdeče, sredina belo, na zadnjem krilu pa je bila naslikana italijanska zastava. Za obrambo pred letalskimi napadi so se posluževali raznih načinov alarmiranja. Na letala je opozarjalo posebno zvonjenje cerkvenih zvonov, trobljenje gasilskih siren, izobešanje zastav, tudi tolčenje na izpraznjene granatne tulce, ponoči prižgane luči na cerkvenih zvonikih ipd. Ob grožnji napada so se morali ljudje umakniti v hiše, zbiranje na prostem je bilo prepovedano. Po končani nevarnosti iz zraka so prebivalce ogrožale neeksplodirane bombe, ki so marsikaterega radovedneža žal stale tudi življenja.

Slika 1: Italijansko letalo v Bohinjski Bistrici, 21. 8. 1916.

Italijansko letalo v Bohinjski Bistrici, 21. 8. 1916.
Gorenjski muzej

Ljubljančane je o grozečem letalskem napadu opozarjal topovski strel z ljubljanskega gradu, na grajskem stolpu pa so izobesili rdečo zastavo. Ponoči je na stolpu zagorela rdeča luč. Vsi razpoložljivi gasilci so po najkrajši poti pohiteli v Mestni dom, za pomoč so bili dogovorjeni tudi z vojsko. Prvič so italijanska letala napadla 18. februarja 1916. Zaradi goste megle so krožila okrog grajskega hriba in odvrgla nekaj bomb v okolico cerkve sv. Jakoba. V drugem napadu so odvrgli bombe v predelu Poljan. Pred cukrarno je bomba ubila osemletnega dečka, večje materialne škode pa ni bilo. Na Ljubljano so odvrgli 14 bomb, na okoliške vasi Ig, Tomišelj, Kašelj in Kleče pa še okrog 45.

Slika 2: Bombardiranje Ljubljane.

Bombardiranje Ljubljane.
SI_ZAL_LJU/0342, Fototeka, A5-001-019

  • slika 3a

    Načrt mesta Idrija z vrisanimi rdečimi pikami na mestih, kjer je nastala škoda ob bombnem napadu 7. julija 1917.

    SI_ZAL_IDR/0055, Rudnik živega srebra Idrija, t. e. 23, a. e. 416

  • slika 3b

    Med bombnim napadom italijanskih letal na Idrijo 7. julija 1917 je bila delno porušena Žumrova hiša (parc. štev. 96) zraven cerkve sv. Barbare.

    SI_ZAL_IDR/0199, Josip Pivk, t. e. 1, a. e. 1

  • slika 3c

    Med bombnim napadom italijanskih letal 28. julija 1917 je bila delno porušena topilnica rudnika živega srebra.

    SI_ZAL_IDR/0199, Josip Pivk, t. e. 1, a. e. 1

Slika 4: Dne 14. avgusta 1917 je okrog 15 italijanskih letal odvrglo zažigalne bombe na Koroško Belo. Kmalu je bila vsa vas v plamenih, požar je uničil 46 hiš in cerkev ter terjal dve smrtni žrtvi. Ker so se prebivalci bali ponovnih napadov, so spali kar na prostem in v bližnjih gozdovih.

Dne 14. avgusta 1917 je okrog 15 italijanskih letal odvrglo zažigalne bombe na Koroško Belo. Kmalu je bila vsa vas v plamenih, požar je uničil 46 hiš in cerkev ter terjal dve smrtni žrtvi. Ker so se prebivalci bali ponovnih napadov, so spali kar na prostem in v bližnjih gozdovih.
Gornjesavski muzej Jesenice, fotoarhiv KID
Slika 5: Zaradi požganih domov in pomanjkanja hrane so se morale številne družine začasno preseliti. Po pomoč so se obrnili tudi na kranjsko deželno vlado.

Zaradi požganih domov in pomanjkanja hrane so se morale številne družine začasno preseliti. Po pomoč so se obrnili tudi na kranjsko deželno vlado.
SI_ZAL_JES/0003, Občina Koroška Bela, a. e. 50
Slika 6: Od Koroške Bele so ostale le še ruševine.

Od Koroške Bele so ostale le še ruševine.
SI_PANG/0583, a. e. 157 – Johan Freud, št. 88
Slika 7: Koroška Bela po bombardiranju.

Koroška Bela po bombardiranju.
SI_PANG/0583, a. e. 157 – Johan Freud, št. 90


Galerija vseh slik:


<<

>>