Zbiranje surovin
Mira Hodnik
Takoj ob začetku vojne, ko so za vse gospodarstvo začeli veljati vojaški zakoni, je država osnovala vrsto uradov in central za zbiranje surovin in življenjskih potrebščin: centrale za zbiranje kovin, ovčje volne in živalskih dlak, bombaža, platna, kavčuka, starega papirja, živalskih kož in govejega loja, kopriv, vrvi, smrekovega lubja, divjega kostanja, želoda in žira za izdelavo strojila, vreč, lesenih palic in še mnogo drugih. Ob koncu vojne leta 1918 je bilo tako okoli 80 central za zbiranje različnih surovin in življenjskih potrebščin (žito in živina).
Dobrodelni akciji izdelovanja slamnatih čevljev so se pridružile tudi žene in dekleta iz Idrije.
Mestni muzej Idrija
Vojak nekje na soški fronti, obut v slamnate čevlje, ki so ga varovali pred mrazom.
Tolminski muzej
Da bi prihranili jedilno mast, so na Dunaju odprli Center za zbiranje kosti in iz njih izdelovali milo, sveče, glicerin, umetna gnojila, lepila in kostno oglje.
SI_ZAL_ŠKL/0063, Občina Škofja Loka, t. e. 65
Vojaško osebje in delavke tovarne mila v Spodnji Šiški.
SI_ZAL_LJU/0347, Fototeka, DP-05-01-14
Vojaki so si iz nabranih lesenih palic in praznih vreč izdelovali varovana zaklonišča na bojišču. Fotografija je nastala nekje na Krasu.
SI_PANG/0583, Zbirka fotografij, a. e. 157, Johann Freund, št. fotografije 029