Zbiranje surovin

Mira Hodnik

Zgodovinski arhiv Ljubljana

Takoj ob začetku vojne, ko so za vse gospodarstvo začeli veljati vojaški zakoni, je država osnovala vrsto uradov in central za zbiranje surovin in življenjskih potrebščin: centrale za zbiranje kovin, ovčje volne in živalskih dlak, bombaža, platna, kavčuka, starega papirja, živalskih kož in govejega loja, kopriv, vrvi, smrekovega lubja, divjega kostanja, želoda in žira za izdelavo strojila, vreč, lesenih palic in še mnogo drugih. Ob koncu vojne leta 1918 je bilo tako okoli 80 central za zbiranje različnih surovin in življenjskih potrebščin (žito in živina).

Slika 1: Ker je bila dobava surovin motena, je država ustanovila Centralo za zbiranje kovin, ki jih je vojna industrija potrebovala za izdelavo orožja. Prebivalstvo je najprej pozivala k odkupu, proti koncu vojne pa celo k obvezni oddaji raznih kovin. V pozivih so navajali sezname predmetov, izdelanih iz določenih kovin, kot npr. držaji za brisače in preproge, pločevina za okovanje robov, obeski, reklamni napisi, podstavki pred pečmi, nakovi in kovice za pohištvo, žlice, bakrena posoda in drugo.

Ker je bila dobava surovin motena, je država ustanovila Centralo za zbiranje kovin, ki jih je vojna industrija potrebovala za izdelavo orožja. Prebivalstvo je najprej pozivala k odkupu, proti koncu vojne pa celo k obvezni oddaji raznih kovin. V pozivih so navajali sezname predmetov, izdelanih iz določenih kovin, kot npr. držaji za brisače in preproge, pločevina za okovanje robov, obeski, reklamni napisi, podstavki pred pečmi, nakovi in kovice za pohištvo, žlice, bakrena posoda in drugo.
SI_ZAL_LJU/0489, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura, fasc. 1738, fol. 608
Slika 2: Na kolodvor peljejo zvonove, 10. januar 1917. Zaradi velike potrebe po bronu so iz cerkvenih zvonikov pobrali skoraj vse zvonove.

Na kolodvor peljejo zvonove, 10. januar 1917. Zaradi velike potrebe po bronu so iz cerkvenih zvonikov pobrali skoraj vse zvonove.
Muzej novejše zgodovine Slovenije, FM 676115
Slika 3: Avstro-ogrska država je za varstvo svojih vojakov skrbela ves čas vojne. V to je vključevala tudi prebivalce. Ker se je približevala zima in z njo mraz, jih je pozvala k zbiranju slame za izdelavo slamnatih kit. Iz kit so nato žene in dekleta izdelovale slamnate čevlje, ki so ščitili vojake pred mrazom.

Avstro-ogrska država je za varstvo svojih vojakov skrbela ves čas vojne. V to je vključevala tudi prebivalce. Ker se je približevala zima in z njo mraz, jih je pozvala k zbiranju slame za izdelavo slamnatih kit. Iz kit so nato žene in dekleta izdelovale slamnate čevlje, ki so ščitili vojake pred mrazom.
SI_ZAL_LJU/0489, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura, fasc. f. 2061, fol. 315

  • slika 4

    Dobrodelni akciji izdelovanja slamnatih čevljev so se pridružile tudi žene in dekleta iz Idrije.

    Mestni muzej Idrija

  • slika 5

    Vojak nekje na soški fronti, obut v slamnate čevlje, ki so ga varovali pred mrazom.

    Tolminski muzej

  • slika 6

    Da bi prihranili jedilno mast, so na Dunaju odprli Center za zbiranje kosti in iz njih izdelovali milo, sveče, glicerin, umetna gnojila, lepila in kostno oglje.

    SI_ZAL_ŠKL/0063, Občina Škofja Loka, t. e. 65

  • slika 7

    Vojaško osebje in delavke tovarne mila v Spodnji Šiški.

    SI_ZAL_LJU/0347, Fototeka, DP-05-01-14

  • slika 8

    Vojaki so si iz nabranih lesenih palic in praznih vreč izdelovali varovana zaklonišča na bojišču. Fotografija je nastala nekje na Krasu.

    SI_PANG/0583, Zbirka fotografij, a. e. 157, Johann Freund, št. fotografije 029

Galerija vseh slik:


<<

>>