V zaledju soške fronte

Iz ognjenega pekla v zavetje bolnišnic

Judita Šega

Krvavi boji na fronti, ki so jih spremljale pogoste zastrupitve z okuženo vodo in pokvarjeno hrano, vsesplošna izčrpanost in hudi psihični napori zaradi nenehne smrtne nevarnosti, so zahtevali dobro organizacijo sanitetne službe. Ta je obsegala tako prvo pomoč na fronti kot kasnejšo zdravstveno oskrbo v bolnišnicah. Vsak vojak je nosil s seboj paket prve pomoči z najnujnejšim sanitetnim materialom in povoji, da so bili na voljo, če je bilo potrebno. Manjše rane poškodovancev so obvezali soborci ali najbližji sanitejci, kadar pa so bile rane hujše, so jih posebni nosači kar se da hitro spravili do postaje prve pomoči ob bojišču in nato do obvezovališča v zaledju. Tu so jih prevezali, postavili prvo diagnozo in z raznimi sanitetnimi vozili (vozovi, avtomobili, vlaki) prepeljali do vojaških bolnišnic v zaledju.

**Slika 1:** *Sanitejca nudita prvo pomoč ranjenemu vojaku na nosilih.*

Največ ran so povzročili šrapneli, drobci granat in min ter kamenje, ki je ob obstreljevanju v hribovitem svetu in na kraških tleh letelo na vse strani. Strelnih ran je bilo manj, a niso bile nič manj nevarne. Najhujše so bile poškodbe glave, prsnega koša in trebuha, ki so dajale le malo upanja na ozdravitev.

**Slika 2:** *Nalaganje ranjencev v sanitetne avtomobile.*

Leta 1915 se je ljubljansko etapno poveljstvo odločilo za izgradnjo treh lesenih barak za ranjence. Postavili so jih v neposredni bližini železniške postaje, na območju med Resljevo cesto in Metelkovo ulico. Barake so bile dolge od 50 do 80 metrov in so skupaj sprejele 450 ranjencev. V neposredni bližini sta bili še dve kuhinji, kopalnica in več sanitarij. Leta 1917 so zgradili še tri barake.

Na hitro urejenim bolnišnicam je primanjkovalo vsega. Za bolnišnico v Kranju so ljudje zbirali jedilni pribor, za bolnišnico na Bledu so iskali služkinje in kuharice. V Škofji Loki so morali domačini avgusta 1915 oddati vse postelje, ki jih niso potrebovali sami, ker so pričakovali prihod okoli 1.000 ranjencev.

**Slika 4:** *Zbiranje jedilnega pribora za bolnišnico v Kranju.*

**Slika 5:** *Iskanje služkinj in kuharic za bolnišnico na Bledu.*

V neposredni bližini fronte in v njenem širšem zaledju je delovalo veliko število avstrijskih vojaških bolnišnic. Bile so v Proseku, Nabrežini, Sežani, Postojni, Hruševju, Vojščici, Komnu, Štanjelu, Dutovljah, Doberdobu, Gorici, Šempetru, Volčji Dragi, Prvačini, Črničah, Ajdovščini, Vipavi, Soči, Čepovanu, Kobaridu, Škofji Loki, Sorici, Idriji ob Bači, Podmelcu, Bohinjski Bistrici, na Planini Na kraju, Bledu, Hrušici pri Jesenicah ….

**Slika 6:** *Pogled iz zraka na bolnišnice pri Čepovanu, poleti 1917.*

V Vipavski dolini so delovale bolnišnice 16. korpusa. Mobilna rezervna bolnišnica v Ajdovščini je bila ustanovljena za potrebe zdravljenja bolnikov s kolero in kot postaja za iztrebljanje uši. Bolnišnici v Logu pri Ajdovščini in Vipavi pa sta služili za okrevanje po infekcijskih boleznih.

**Slika 7:** *Poslednje slovo od vojaka v ajdovski bolnišnici.*

Galerija vseh slik:

Navzgor