V zaledju soške fronte

Gospodarstvo v službi države

Mira Hodnik

Gospodarstvo avstro-ogrske monarhije je bilo v krizi že pred prvo svetovno vojno predvsem zaradi političnih razmer na Balkanu. Ob izbruhu vojne se je kriza še poglobila. Ker monarhija ni bila pripravljena na vojno, je bila primorana sprejeti vrsto zakonsko podprtih ukrepov. Industrijsko in obrtno proizvodnjo ter trgovino je država popolnoma centralizirala. Sledilo je njeno preoblikovanje v oboroževalno proizvodnjo, ki jo je podredila vojnim potrebam. Tudi preskrba vojske in prebivalstva ter financiranje vojne se nista mogla izogniti centralizaciji. Omejena je bila osebna svoboda, nedotakljivost bivališč, tajnost pisem in pravica do javnih shodov. Okrnjen je bil pomorski in poštni promet ter ukinjen osebni medkrajevni telefonski promet.

**Slika 1:** Preskrba prebivalstva je predstavljala velik problem, zato je bilo ustanovljeno Vojno združenje obratov vojne industrije in konzumnih društev. Glavna naloga združenja je bilo skupno naročanje in razdeljevanje življenjskih potrebščin pod državnim nadzorom. Na fotografiji je seznam ustanovnih članov združenja.

**Slika 2:** *Zaradi povečane potrebe po hrani so povečevali tudi proizvodne obrate, ne pa tudi strojne opreme. V Kolinski so skušali problem reševati s podaljšanjem delovnega časa.*

**Slika 3:** *Zavod za pospeševanje obrti za Kranjsko je poskušal v čim večji meri pritegniti obrtnike in rokodelce k sodelovanju pri vojaških dobavah.*

**Slika 4:** Tabela zaposlenih po obratih Rudnika živega srebra v Idriji za leti 1913 in 1917. Rudnik je kot strateško pomembno podjetje takoj po začetku vojne prešel pod vojaško komando. Ker se je potreba živega srebra za izdelavo streliva povečevala, se je morala povečevati tudi njegova proizvodnja. Pomanjkanje moške delovne sile so zapolnjevali z zaposlovanjem vse mlajših fantov in žensk. Prvič se je zgodilo, da so bile ženske zaposlene celo v jami in topilnici, kjer so vladale izredno težke delovne razmere.

Avstro-ogrska vojska brani topilniške obrate Rudnika živega srebra v Idriji. Nevarnost sovražnega napada iz zraka je prisilila rudniško vodstvo k boljšemu varovanju rudniških objektov. Opažali so tudi povečevanje kraj živega srebra, zato so nabavili policijske pse.
Zasebna last Slavka Moravca, Vojni muzej Idrija
Mnoge gospodarske dejavnosti so prestrukturirali v proizvodnjo orožja in streliva, oziroma so svojo proizvodnjo prilagodile vojnim potrebam. V Ljubljani in okolici so bile med vojno organizirane vojaške delavnice 5. armade, kjer so izdelovali različne izdelke za potrebe vojakov na fronti. V njih so delale tudi ženske. Na sliki so delavnice ob železnici med Šiško in Bežigradom.
Muzej novejše zgodovine Slovenije, št. 09615516
Kolarska delavnica.
Muzej novejše zgodovine Slovenije, št. 09615705
Sodarska delavnica.
Muzej novejše zgodovine Slovenije, št. 09615716
Likalnica perila.
Muzej novejše zgodovine Slovenije, št. 09615805

Galerija vseh slik:

Navzgor